Daprè yon rapò ki te pibliye pa U.S. News & World Report, kriz lapèdi an Ayiti ap pi wo ak près 6 milyon moun ki nan ensekirite alimantè akit. Sitiyasyon sa a, ki deja kritik, reflete enpak kriz politik, ekonomik ak sekirite ki anpeche peyi a pou plizyè ane.
Done yo, ki te kolekte pa òganizasyon entènasyonal, montre ke plis pase mitan popilasyon an Ayiti depann nan ed pou siviv. Zòn ki pi afekte yo se Pòtoprens ak zòn riral yo, kote aksè ak manje de baz la se yon pwoblèm majè. Aktè lokal ak entènasyonal ap rele pou yon repons rapid ak kòòdone pou evite pi wo degre degad.
Nasyonalzini ak plizyè ONG te deja lanse apel pou ed entènasyonal, anndan yo soulanje nesesite pou mobilize resous rapid pou reponn bezwen popilasyon an. Gouvènman an, atravè Ministè Kondisyon Feminin ak Afè Sosyal, te reitere angajman li pou sipòte popilasyon ki pi vulnerab, pandan li ap rele pou solidaryete entènasyonal.
Eksper yo di ke san entèvansyon rapid, kriz la ka pi vin grav epi agrave tensyon sosyal ki deja nan peyi a. Resous ki disponib, malgre yo se limit, se nan distribsyon manje an urjans ak pwogram nutrisyon pou timoun ak fanm jwen. Aktè entènasyonal ap enfistye sou nesesite pou kenbe efò sa yo pandan yo renfose mekanis distribisyon pou rive nan zòn ki pi eloj.
